Začnimo zgodbo letošnjega GG tabora z bivakom, ki je bil prvi na meniju osem dnevne poletne poslastice. Da čim bolj približam podobo, ki jo je letošnji bivak prevzel, je najbolje če najprej naslikam kako je načrt zgledal na papirju in kasneje opišem mozaik aktivnosti, ki smo ga zložili, da smo nadomestili podrte načrte. Na bivak naj bi se podali z vlakom iz postaje Ljubljana Vižmarje do železniške postaje Jesenice in prestopili na vlak, ki pelje proti Bohinjski Bistrici. Tam je bil načrtovan nakup čevapčičev, piščančjih ražnjičev, bučk in sirov za žar, ki bi ga opravila Živa in jaz, kot vodji bivaka. Hrano za piknik bi kasneje pekli na prenosnih žarih ob pogledu na Bohinjsko jezero, saj znotraj triglavskega narodnega parka ni dovoljeno odprto kurjenje. Med nakupom bi otroci pod nadzorom pomočnikov Jake, Žive in Tadeja na zemljevid okolice Kupljenika in Bleda po navodilih vrisali kontrolne točke po katerih bi bila tretji dan bivaka speljana orientacija do Bleda. Po nakupu bi se skupaj odpravili do avtobusne postaje Bohinjska Bistrica in se od tam odpeljali do Ukanca. Ideja letošnjega bivaka je bila spoznati od kod prihaja Sava Bohinjka, ki vsako leto vztrajno teče mimo našega tabora v Ribnem. Tako se nam je zdelo prav, da bi začeli pri slapu Savica in se od tam počasi spuščali nazaj proti Ribnem ter sproti opazovali, kako se spreminja obraz reke preko približno 50 kilometrov dolge poti. Prvi dan bi torej začeli pri slapu Savica in naredili prvi postanek nekje na severni obali Bohinjskega jezera, kjer bi pojedli kosilo. Od tam pa pot nadaljevali do Laškega rovta, kjer bi tudi prespali. Drugi dan se bi pot nadaljevala mimo Bohinjske Bistrice in naprej do planine Kupljenik, kjer bi prespali drugo noč. Za zadnji dan, kot že omenjeno, je bila načrtovana samostojna orientacija od Kupljenika do Bleda, ker bi tudi počakali konec MČ izmene.

Ideja prehojenih  kilometrov, ki bi jih naredili v objemu čudovite gorenjske narave se je po prvem prihodu v Bohinjsko Bistrico počasi začela razblinjati. Avtobus, ki bi nas moral zapeljati do Ukanca je zamujal skoraj eno uro, nakupljeno meso pa sami veste, ne obožuje visokih temperatur julijskih dni. Zato je bila prva sprememba v našem načrtu spustiti dvig do slapa Savice in namesto tega pohiteti do plaže ob Bohinjskem jezeru, kjer bi pojedli kosilo. Pri kosilu smo se naučili pomembne lekcije. Kuhanje kosila za 25 ljudi na prenosnih žarih ni najbolj zanesljiva opcija. H sreči smo s sabo spakirali tudi prenosne gorilnike, ki so poskrbeli da se je meso do konca pokuhalo. Med kuhanjem smo začeli na nebu opažati nevihtne oblake. Tudi ARSO in Triglav vreme nista bila preveč optimistična glede vremenske situacije v Bohinju. Velika odločitev je tako padla okoli 16h, ko smo se odločili da se zaradi oranžnega alarma razklicanega za severo-zahodno Slovenijo odmaknemo nazaj v tabor in prevedrimo noč. Zaradi velikosti skupine smo na avtobus od Bohinja do Bleda čakali približno uro in pol. V tem času so mimo postaje odpeljali trije avtobusi polni potnikov, saj so se iz lokacije odmikali vsi turisti. Končno se je mimo pripeljal avtobus s kapaciteto zadostujočo 25 utrujenim tabornikom in nas zapeljal do Mlina pri Bledu od koder smo s palerinami pešačili še približno 45 minut do našega tabora. Pojedli smo večerjo in noč prespali v grajeni jedilnici.

Nevihta tisto noč je bila prizanesljiva, a se je tudi naslednji dan obetalo slabo vreme. Spanje v jedilnici za vodnike, MČ-je in GG-je (85 oseb) v primeru hudega neurja ne bi bilo mogoče, zato smo že dopoldne iskali alternativo spanju na planini Kupljenik, saj nam kmet s katerim je bilo zmenjeno za spanje, ni mogel odstopiti kozolca pod katerega bi se lahko zavlekli v primeru nevihte. Ko smo brskali med starimi kontakti smo hitro našli kmeta iz Bodešč, ki je bil pripravljen priskočiti na pomoč in nam odstopil skedenj. Gospod se je na srečo še isti dan vračal iz morja. GG-ji smo do njegovega prihoda morali počakati v taboru in se zaposliti z raznimi aktivnostmi, kot so risanje skice tabora, skrivanjem predmetov in izdelovanjem vodnih filtrov. Zvečer smo ob klicu, ki je naznanjal pripravljen skedenj, hitro spakirali opremo in se premaknili 2 km od tabora do Bodešč, kjer smo na gorilnikih pripravili večerjo in mirno prespali noč s streho nad glavo.

Kot sem že omenil je bila za tretji dan načrtovana orientacija od Kupljenika do Bleda, in Bodešč na karti, na katero so otroci vrisali kontrolne točke, sploh ni bilo. Vodniki smo s tem namenom prejšnji dan pripravili opis poti, ki se je začel izpred skednja in otroke pripeljal od Bodešč do Ribniškega hriba, ki je bila prva lokacija vidna na karti. Od tam so se GG-ji morali sami znajti in najti vrisane točke na karti. Vsem trem ekipam je uspelo varno prispeti do Bleda brez večjih težav, kjer smo se kopali in čakali, da so MČ-ji zaključili s svojo izmeno.