Vod Gepardi

Vodnik: Vito


ZAKLJUČNI VODOV IZLET V PIVKO

Park vojaške zgodovine, prihajamo!

V sončno nedeljo, 17.6.2012, smo se člani voda Gepardi odpravili ogledati Muzej vojaške zgodovine v Pivki. Zjutraj smo se zbrali pred Ljudskim domom in kakšne pol ure kasneje odvihrali proti Pivki. Zraven sta se nam pridružila še Lovrov in Gapov oče, saj sta nas tja in nazaj tudi peljala. Skupaj nas je bilo okoli 10 oblegovalcev. Ko smo prišli v Pivko, se nam je že na parkirišču nasmejal roza tank, ki so ga verjetno pripeljali iz ljubljanskega Tivolija. Odpravili smo se proti muzeju, kjer je bil še en - tank ameriške izdelave. Ob prihodu v območje muzeja je bilo manjše otroško igrišče, kjer so si nekateri člani voda dali duška že takoj na začetku.

Sprejel nas je vodič in smo si najprej ogledali 20 minutni film o tankih. Takoj po filmu so nam dali kakšnih 10 minut da smo na oko vrgli kanček muzeja ter si privoščili obisk toalete..

Muzej je bil poseben tudi zato, ker se je na njegovem dvorišču skrivala čisto prava, mogočna, 19 metrska diverzantska podmornica. Po ogledu filma smo odšli namreč na in potem v njo. V njej je bilo precej tesno, saj naj bi se v njej prevažalo malo ljudi n posadka. V podmornici je bil daljnogled, radar, posebna obleka, čelade, na stotine majhnih in velikih gumbov in celo stranišče za velike in majhne potrebe :). V podmornici nam je vodič veliko povedal, nekaj pa tudi Vito. Po nekem času smo odšli ven si ogledat preostanek vojaškega muzeja..

V muzeju so bile najrazličnejše vojaške stvari:

Vse zanimivo. Zalo zanimivo.

Na koncu nam je Vito obljubil, da nas bo spustil v trgovino, da smo si lahko kupili nekaj spominkov in ostalih stvari. Matej si je kupil nov tošelj, Lovro plinsko masko , Tomi pravo talibansko naglavsko kapo, Aljaž pa skušo z zelenjavo. :) Vsi obiskovalci pa smo iz parka vojaške zgodovine prejeli obeske za ključe za spomin.

Medtem, ko sva midva z Vitom kuhala kosilo (hrano za sužnje - lečo), so ostali ugotavljali logotipe na telefonu. Ko smo pojedli, smo se odpravili proti parkirišču, kjer smo se malo pozabavali na tih dveh tankih in počasi odšli iz Pivke. Ko smo prispeli pred Ljudski dom, smo se počasi poslovili in odšli domov.

Za nami je še en lep izlet, še eno prekrasno taborniško leto... - ups, saj je še tabor!!!! :P In želimo si še veliko takšnih dolgih zanimivih let.

Gašper Marguč, Gepardi


Fotogalerija Pivka jun. 2012



OČISTIMO SLOVENIJO V ENEM DNEVU 2012

V soboto, 24.3.2012 smo se ob 9. uri pred Ljudskim domom v Šentvidu zbrali taborniki rodu Beli Bober in krajani Šentvida z namenom, da očistimo Slovenijo. Zbralo se je okoli 30 ljudi, medtem zelo veliko tabornikov.

Pred začetkom čiščenja so nam razdelili plastične rokavice. Potem so nam razdelili še vreče, v katere naj bi metali nabrane odpadke. Pred odhodom so nas razdelili v skupine in povedali kaj pobiramo oziroma česa ne. Nekateri so se odpravili z avtomobili, tovornjaki in prikolicami, saj so ti odšli na divja odlagališča pobirati večje stvari, kot so pralni, pomivalni in drugi stroji ter naprave in snovi, ki ne spadajo v naravo in ji predvsem škodujejo.

Skupno zbirališče odpadkov, odvrženih v naravo je bilo pri rugby stadionu v Guncljah. Ko sem prišel tja z eno izmed skupin, sem videl, da je bilo tam zelo veliko odvrženih odpadkov na kupu, še več pa ljudi, ki se niso udeležili skupnega zbora pred Ljudskim domom, ampak so delali samostojno ter si med seboj pomagali.

Konec akcije je bilo ob okoli 14ih, ljudje so bili zadovoljni, kar so naredili za naravo in za sebe, organizatorji pa tudi. Za nami je še ena zelo lepa, predvsem pa uspešna čistilna akcija Očistimo Slovenijo v enem dnevu!

Gašper Marguč





Vodov izlet februarja 2012

Vodov izlet je potekal 5 dni v februarju, od 23. do 26., v Ribnem pri Bledu. Pričakovali smo večje število udeležencev, pa vendar smo se imeli super. Prvi dan so od Radovljice do Ribnega hodili peš. Jaz pa sem predčasno odšel s smučanja, da sem se izleta lahko v polni meri udeležil. Ko smo prišli, smo takoj razpakirali svoje stvari, ker je skupne stvari razpakiral že Vito in si uredili bivalne prostore. Še preden smo se lahko šli ven igrat, smo si skupaj z Vitom razdelili naloge dežurstev in pojedli kosilo. Ob 16:00 nas je Vito poklical nazaj, saj je imel za nas pripravljeno skico terena. Risali smo jo uro in pol, potem pa smo naše risarske izdelke oddali Vitu, ki ni bil ravno zadovoljen z našimi izdelki. Res, bili so zelo pomanjkljivi in ne najbolj estetski. Razložil nam je, da verjetno zaradi tega dejanja ne bo naslednji dan spuščanja po vrvi, ker izdelki niso dosegali nikakršnih standardov. Vsi smo bili žalostni. Potem pa si je Vito premislil, in rekel, da imamo še eno priložnost in da, se bolj potrudimo jutri. Zaradi tega se potem nismo naučili skice na daljavo in smo narisali skico terena vsaj dovolj dobro, da smo zadovoljili osnovam.

Jaka se je javil da bo on glavni šef kuhinje, saj smo si hrano in obroke pripravljali in kuhali sami. Ne spomnim se ravno, kaj smo takrat jedli za večerjo, vem pa, da smo se zvečer igrali družabne igre in gledali filme. Pozno v noč smo odšli spat v svoje spalne vreče. Ko smo se zjutraj zbudili (sem jih zbudil) smo naložili drva na ogenj in počistili svinjarijo prejšnjega dne. Ko smo zbudili vodnika in pozajtrkovali, smo kmalu za tem imeli zbor. Dvignili smo zastavo in si razdelili naloge dnevnih dežurstev. Glavni dežurni sem bil JAZ! Po zboru smo imeli najprej dolgo telovadbo potem pa smo odšli risat skico terena.

Med tem so Jaka, Mateja in Vito pripravili dunajce in vse ostalo za kosilo. Na srečo smo jo bolje narisali kot prejšnji dan, tako da je bil Vito bolj zadovoljen, a še vedno ne dovolj. Popoldan smo si izborili prost program, ki je bil seveda družabne igre za večino, nekateri pa smo se raje učili morsevo abecedo. Za zvečer smo imeli v planu palačinke in seveda NVOT!!! ( nočno vodovo orientacijsko tekmovanje ). Da smo povečali zagretost za tekmovanje smo sklenili sledeče: tista skupina, ki bo slabša naj bi pomivala naslednji dan lonec od golaža. Vendar smo se vsi potrudili, rezultat je bil enak, ni bilo drugega mesta in je lonec na koncu pomival Lolo, ker je bila to njegova nagrada. :D Največji pripetljaj dneva pa je bil, da je Gapota začela boleti peta (spet) pa ni želel iti domov. Na srečo smo vse uredili in se je vse dobro izteklo. Naslednji dan pa smo se res šli na Bodešče na spuščanje po vrvi ;). Poleg tega je prišel ta dan še Vitov prijatelj z svojo družino in se nam pridružil. Med čakanjem, da se lahko en za drugim spustimo po vrvi, smo se v nenormalno visokih temperaturah igrali pastirce in lovili po travniku. Za pozno kosilo smo imeli golaž in polento, ki smo si pripravili sami, res, golaž je bil več kot odličen. Zvečer pa nas je Vitov prijatelj Nejc presenetil z predavanjem o JRKBO. Vsi smo bili osupli in navdušeni nad tem super predavanjem, ki ga ne doživi vsak normalen človek (hvala Nejc).

Vsi smo šli spat z hinavskim nasmeškom na ustih, pa vam v naslednjem stavku povem zakaj. Ker smo šli naslednji dan SMUČAT!! Vito je določil, da je vstajanje od 5:15 (zato pa smo lahko v nedeljo spali do 9:00). Po hitrem zajtrku smo nekateri šli na avtobus, nekateri pa so našo opremo peljali z avtom. Vito nas je zapeljal do busne postaje na Bledu z svojim avtom. Ker avtobusa od nikoder ni bilo, smo se začeli po svoje zabavati.. Le kdo ve, kako ;). Med hojo do Vogla smo se zelo zabavali, zato nam je čas tako hitro minil. Ko smo končno prišli do smučišča, so nas tam stvari že čakale. Preobuli, preoblekli smo se na parkirišču in odšli do žičnice, s katero smo se prizajlali na smučišče. Vito je učil Lovra in Domna bordat, mi pa smo prosto v skupinah smučali po Voglu. Vmes smo se dobili, da smo pojedli malico. Okoli 16:00 smo odšli s smučišča. Ko smo se vrnili v Ribno, smo začeli pripravljati večerjo. Za zadnjo večerjo so bili odlični veličastni hamburgerji. Našemu vodniku Vitu pa smo naredili kraljevski hamburger (če mu 3 pleskavice niso dovolj, pa tudi prav). Ko smo se najedli, so počasi odšli še gostje. Potem smo se vsi lepo počasi spokali spat. Zjutraj pa samo še pospravljanje, pomivanje, sekanje drv za naslednje prebivajoče. Ker smo morali pospraviti veliko in smo delali bolj počasi smo imeli zelo malo časa za zadnji spust zastave na tem izletu. Temu je sledila samo še zelo hitra hoja do železniške postaje v Radovljici, v rekordnih 32 minutah in še telovadili smo vmes. Tam pa na vlak in do postaje Vižmarje. Kakšna zvonjenja imajo ljudje na telefonih…

Guč&Vito


Foto galerija izleta v Ribnem feb. 2011






ZTS Scout org Rutka net
Koledar akcij RBB: Povezava na povečan koledar